Zdaj govori scenaristka in režiserka

»Zgodbo teh žensk sem želela povedati, da bi zabeležila njihov molk, da bi jim vrnila vidnost.«

»Delo novinarja je natanko takšno, kot da si siva miška na orgiji. Vedno znova se znajdem na res čudoviti prireditvi, kjer se imajo vsi prekrasno, se prešerno smejijo, jejo, pijejo in v sobi zadaj tudi seksajo, jaz pa stojim ob strani in si o vsem skupaj delam zapiske.«

»Najbolj naravna gesta, popoldanska osvežitev v bližnji reki ali mestnem bazenu, zanjo postane strateška operacija: kdaj in kako se mora splaziti na prosto, da ne bo nikogar 'užalila' s svojo pojavo v kopalkah in se lahko v miru skopala?«

»Ali je dolžna pomagati svojim sovražnicam? Ali pa naj stoji ob strani in pusti, da jih doleti karmično povračilo? Ali tudi njo čaka podobna usoda, če bo pisnila o tem, kar je videla?«

»sebe vidi kot prevodnik«

»V resnici je predana v roke igralcem.«

»Zakaj veliko žensko reducirati na njeno bolečo ljubezen do sebičnega, nezvestega in zapravljivega Edwarda Avelinga?«

»Je celo njeno življenje samo učni primer 'organiziranega svetohlinstva' družbe?«

»Nagrada je seveda lepo priznanje, a največ mi pomeni zavest, da je prepričal kritične presojevalce in da je prišel do občinstva.«

»Ne gre za to, da bi mislila, da naš film ne bi mogel zmagati, samo bizaren občutek je, da umetnine med seboj sploh tekmujejo.«

»Dopušča trenutke, kjer se lahko od srca nasmejemo, uživamo v duhovitih prigodah ali pa nas stisne pri srcu od žalosti, saj junake, ki so v odnosu do sebe in drugega vedno iskreni, takoj vzljubimo.«

»Dogodek in zgodba pa nas spomnita na resnične in največje zaklade; na dom, na naše najbližje, saj se pravo bogastvo ne skriva v preobilju daril in nepotrebnem kopičenju materialnih dobrin, ampak v pristnih medčloveških odnosih.«

»V spoznanju, da je pravo bogastvo družina, ki se je zaveš takrat, ko jo, pa čeprav za kratek čas, izgubiš.«

»Ne bom več luzerka«